• motenj kontinence
• okužb sečil in
• raka prostate in mehurja

S programom partnerji Inštitut Emonicum, društvo Uroloških bolnikov Slovenije, Onkološki inštitut Ljubljana, Železniški zdravstveni dom Ljubljana in Inštitut Hevreka! naslavljamo tudi vse težjo dostopnost do zdravstvenih storitev, veliko kadrovsko pomanjkanje na področju urologije in dejstvo, da se dejavniki tveganja za kronične nenalezljive bolezni in raka prostate in mehurja slabšajo in da jih z dobro preventivo v več kot 1/3 primerov lahko preprečimo. V program zato partnerji vključujemo aktivnosti za njihovo zgodnje odkrivanje. K zmanjševanju obolevnosti oziroma nastanka raka bomo prispevali z izobraževanjem o dejavnikih, kot so način življenja, skrb za zdravje, preventivne dejavnosti ter pravočasno ukrepanje pri zaznavi sprememb, ki v napredovani fazi zmanjšujejo možnosti ozdravljenja.

S programom želimo v lokalnih skupnostih po vsej Sloveniji in v domačem okolju s sodelovanjem stroke, odgovornih lokalnih deležnikov in prebivalcev vseh starostnih skupin okrepiti njihovo zdravstveno pismenost in razviti načine učinkovitih preventivnih pristopov ter osebne vsakodnevne obravnave za ozaveščeno, zdravstveno razgledano lokalno skupnost z zdravimi in socialnimi navadami.

S programom želimo bolnike spodbuditi, da bodo začeli aktivno skrbeti za svoje zdravje, pridobili potrebna znanja in veščine ter izoblikovali pozitivna stališča in vedenjske vzorce za zdrav življenjski slog.

Presegli so skoraj vse zastavljene kazalnike in cilje v projektu. Na področju informativnih dogodkov je bilo devet dogodkov (predvidenih 5):

• udeležba in predstavitev projekta ASSO na 14. Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Ljubljani ter
• na sejmu Družina, zdravo življenje v Celovcu,
• izvedeni sta bili dve tiskovni konferenci ( Celovec in Ljubljana),
• 4 informativni dnevi ( v DCA Ljubljana) o projektu ter
• predstavitev projekta na tematskem sestanku članov  MZU.

Predvidenih 40 dogodkov, seminarjev, delavnic, svetovanj, čezmejnih izmenjav, slovenske vsebine v avstriji in avstrijski teden v Sloveniji je bilo preseženih. Skupno je bilo preko 100 različnih vsebin v Avstriji in Sloveniji.

Tudi medijsko je bil projekt dobro spremljan, enako pa velja tudi za dvojezično spletno stran.

Izdelana je bila mednarodna raziskava o dnevnih centrih v Evrop.

Hkrati so tekoče evalvirali svoje delo. Končna ugotovitev je bila, da je projekt ASSO zelo dobro uspel.

Cel teden so v Dnevnih centrih po Ljubljani potekale pestre tematske vsebine z namenom čezmejnega sodelovanja in spoznavanja kulturne, etnografske in naravne dediščine Avstrijske koroške. Začeli smo v ponedeljek, 16. marca, z uradno otvoritvijo, katere se je udeležil tudi avstrijski veleposlanik v Sloveniji, gospod dr. Clemens  Koja.  Po uvodnem pozdravu predsednika MZU Ljubljana, gospoda Marjana Sedmaka smo prisluhnili zanimivemu predavanju gospe Cilke Gutovnik-Broman, o kulturni dejavnosti Slovencev na Koroškem, s poudarkom na literaturi. Sledila je še otvoritev slikarske razstave in predstavitev avtorja, gospoda Stanka Sadjaka.

V torek smo v DCA-ju na Gosposvetski prisluhnili predavanju gospoda Jožeta Stergarja, predsednika Kluba koroških Slovencev. Govoril je predvsem o slovenskih koroških izobražencih.

V sredo je bila na vrsti geografija. V slovenske kraje na Avstrijskem Koroškem nas je popeljal prostovoljec, diplomirani geograf in profesor pedagogike in andragogike, Uroš Gjureč.

O tem zakaj se učimo nemščino, so v četrtek razpravljali v Dnevnem centru na Gosposvetski, v okviru krožka nemška konverzacija. Pogovor, ki je seveda tekel v nemškem jeziku, je vodila prostovoljka Irena Butoln.

O današnjem položaju koroških Slovencev je v petek spregovoril novo izvoljeni slovensko govoreči župan kraja Globasnica, gospod Bernard Sadovnik. Strokovna sodelavka v DCA Globasnica, gospa Irina Lopinsky pa je predstavila novoustanovljeni Dnevni center, ki je tudi glavni rezultat projekta ASSO. Nagovoril nas je še prof. Lovro Sodja, predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva. Ob tej priložnosti nas je povabil na 13. koroške kulturne dneve v Ljubljani in izrazil visoko hvaležnost in zadovoljstvo nad projektom ASSO.

Čezmejne vsebine so bile dobro obiskane, kar potrjuje predvidevanja partnerjev v projektu, da obstaja zanimanje za kulturo, jezik in naravno dediščino Avstrijske koroške. Zagotovo se bodo, tudi na račun »Avstrijskega tedna« v DCA Ljubljana, odprle novo možnosti in priložnosti za čezmejno sodelovanje.

V okviru letne konference MZU, na kateri so bili prisotni številni predsedniki Društev upokojencev iz Ljubljane in razširjene ljubljanske regije sta Marjan Sedmak in Katja Krivec predstavila namen, cilje in pričakovane rezultate projekta ASSO. Poseben poudarek sta posvetila vlogi MZU in DCA v projektu ter čezmejnih vsebinah, ki jih izvajajo v dnevnih centrih.

Vsi sodelujoči so se strinjali, da je projekt dober, saj je v prvi vrsti namenjen ljudem in že se je porodila ideja o sodelovanju in obisku DCA Globasnica s strani enega od ljubljanskih društev upokojencev.

Avstrijski udeleženci so bili nastanjeni v Celju, kjer so se udeležili programa strokovnega usposabljanja, ki je bil namenjen izmenjavi izkušenj ter pridobivanju novih znanj in idej za delo v centrih aktivnosti za starejše in medgeneracijskih centrih. Že pri pripravi programa so bile upoštevane ugotovitve projektnih študij, predlogi partnerjev in udeležencev programa. Program je potekal 8 ur dnevno, polovica časa je bila namenjena ogledom dobrih praks in praktičnemu prikazu vsebin, ki so bile predstavljene v teoretičnem delu.

Prvi dan so spoznali kako se učijo različne generacije in kako motivirati ljudi različnih generacij za učenje. Popoldan so obiskali celjski Stari grad, kjer je potekala delavnica na temo Naravna in kulturna dediščina povezuje generacije. Prvi dan so zaključili s predavanjem o vključevanju prostovoljcev v aktivnosti dnevnih centrov.

Drugi dan dopoldan se je začel z predavanjem Ustvarjalnost kot odziv na motnje – slovenski primeri medgeneracijskega učenja. V popoldanskem času so se odpravili v Mestni muzej Celje, kjer so si ogledali stalno razstavo Mesto pod mestom, kjer je potekala tudi delavnica z naslovom Generacije z roko v roki. Sledilo je predavanje Učenje nas povezuje s predstavitvijo učenje tujega jezika za različne generacije. Za zaključek dneva pa so se gostje neformalno družili s slovenskimi prostovoljci in izmenjevali ideje o medgeneracijskem sodelovanju.

Zadnji dan dopoldan so spoznali kako okolje vpliva na učenje. Preostanek dneva pa je bil namenjen didaktičnim pristopom k izobraževanju odraslih. Za konec so poklepetali, povedali svoja mnenja in videnja o čezmejni izmenjavi strokovnega kadra ter opravili evalvacijo programa.

Program, ki so ga izvedli, predstavlja skrbno načrtovane in vsebinsko pestre dejavnosti, ki generacije povezuje pri izmenjavi znanj in izkušenj v obojestransko korist. Povezovanje generacij ni le skupno delovanje več generacij, je več kot to. Pomembno je znati živeti v sožitju in se razumeti, si znati prisluhniti in razumeti drug drugega, ob tem pa biti dovolj strpen in razumevajoč za različne načine razmišljanja, značilne za vsakogar posebej. Bistvo je v ustvarjanju mostov med generacijama, v moči in želji po druženju in iskanju različnih poti zbliževanja generacij.

Sodelovanje med generacijami

V sredo, 28. januarja 2015 je Social d.o.o. organiziral »Klepet o medgeneracijskem sodelovanju«. Dogodek se je odvijal v okviru projekta ASSO, ki ga financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru programa OP SI-AT 2007-2013. Projekt prispeva k izboljšanju storitev za starejše osebe na čezmejnem območju ter izboljšuje čezmejno, medkulturno in medgeneracijsko sodelovanje in ohranja kulturno in jezikovno dediščino Slovenije in Avstrije.

Na klepetu so sodelovali predstavniki različnih institucij, ki se zavedajo, da povezovanje generacij pomeni vzpostavljanje sodelovanja in medsebojnega spoštovanja ter krepitev solidarnosti med mlajšimi in starejšimi. Pri tem je nadvse pomembna  vzgoja za strpnost in medsebojno razumevanje ter razvijanje pozitivne podobe staranja in starejših ljudi v družbi.

Statistika

O staranju prebivalstva govorimo, ko se delež prebivalcev, starih 65 ali več let, med vsemi prebivalci povečuje. Za Slovenijo je značilno, da ima že od sredine leta 2003 več starega (tj. oseb, starih 65 ali več let) kot mladega prebivalstva (tj. otrok do 15. leta). Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je v prvi polovici leta 2014 znašal 14,6 %, delež prebivalcev, starih 65 ali več let, pa 17,5 %. Indeks staranja je dosegel vrednost 119,6. To pomeni, da je v Sloveniji živelo na 100 prebivalcev, mlajših od 15 let, skoraj 120 prebivalcev, starih 65 ali več let.

Med državami članicami EU je imela največji delež starejših prebivalcev Italija (21,2 %).

VIR: Statistični urad RS

Partnerji projekta so se 20.januarja 2015 sestali  v prostorih  Mestne zveze upokojencev.

Uvodoma so ugotovili, da so vsi partnerji v projektu do vmesnega poročila dosegli vse zastavljene cilje in kazalnike.  Seznanili so se s  partnersko evalvacijo. V Dnevnem centru v Globasnici so do zdaj imeli: 22 kulturnih dogodkov, 21 izobraževalnih dogodkov, 12 etnografskih dogodkov, 7 medgeneracijskih dogodkov 5 delavnic e-pismenosti in 13 prosto časovnih delavnic za starejše. Informacijska pisarna je dobro obiskovana. Izdelani so bili elaborati in izvedeni dogodki Mestne zvez upokojencev v Globasnici ter programi in izmenjave strokovnih kadrov in prostovoljcev. Na spletni strani se redno objavljajo dogodki projekta ASSO, ravno tako pa redno izhajajo tudi eNovice.

Avstrijski udeleženci so bili nastanjeni v Celju, kjer so bili deležni programa strokovnega usposabljanja, ki jim je omogočil izmenjavo izkušenj ter pridobivanje novih znanj in idej za delo v centrih aktivnosti za starejše in medgeneracijskih centrih. Pri pripravi programa so bile upoštevane ugotovitve projektnih študij, predlogi partnerjev in udeležencev programa. Program je potekal 8 ur dnevno. Polovica časa je bila namenjena ogledom dobrih praks in praktičnemu prikazu vsebin, ki so bile predstavljene v teoretičnem delu.

Prvi dan so spoznali kako pripraviti program in ga tudi realizirati v praksi. Obiskali so Regijski medgeneracijski center Celje, kjer so jim predstavili aktivnosti za starejše in izvedli tri delavnice. V popoldanskem delu je predstavitev začetka delovanja  regijskega medgeneracijskega centra v Celju predstavila Suzi Kvas, direktorica Javnega zavoda Socio.

Na Miklavžev petek so obiskali Ljudsko univerzo Šentjur, kjer  jim je Alja Polenek predstavila potek priprave in načrtovanje tovrstnih programov, jim razkazala učilnice ter predstavila načine obveščanja in promocije. Skupaj so ugotavljali, da je potrebno veliko dela in truda vložiti v pripravo in obveščanje, uspeh pa je zagotovljen šele, ko ljudje dobijo zaupanje v ustanovo. Ob koncu obiska so se pridružili skupini, ki jo vodi Jasmina Levičar – študijski krožek Glasbeno izražanje ob zvokih citer.

Iz Šentjurja so se avstrijski gostje odpravili v Šmarje pri Jelšah. Tam sta jih sprejela direktor knjižnice in Jana Turk Šulc, ki skrbi za aktivnosti za starejše. Predstavila sta jim delovanje aktivnosti za starejše. Obiskali so tečaj angleškega jezika, kjer so se udeleženci predstavili, Andreja Kovačević, ki vodi jezikovne tečaje, pa jim je razložila specifična znanja, ki so potrebna za poučevanje tujega jezika starejših oseb. Ob zaključku obiska so si ogledali še poučen film o delovanju aktivnosti za starejše. Jana Turk Šulc pa jim je predstavila način izbire aktivnosti za starejše.

Iz Šmarja pri Jelšah so se vrnili na zaključni del v Celje. Primož Božnik je vodil delavnico Kreiranje idej, na kateri so iskali aktivnosti, ki jih bodo izvajali v Globasnici.

Po uvodni predstavitvi smo pregledali vse kazalnike in skupaj ugotavljali, da projekt teče po načrtu in da dosegamo vse zastavljene cilje. Manjše pomanjkljivosti, ki so bolj tehnične narave, bomo hitro odpravili, sicer pa nadaljujemo po zastavljenem načrtu.

Na koncu smo partnerji izkoristili priložnost še za samostojni sestanek projektne skupine in dorekli še določene zadeve glede izvajanja projekta v prihodnjih mesecih.

Našo predstavitev ocenjujemo kot uspešno, saj se je pri nas ustavilo mnogo obiskovalcev in se zanimalo za naše delo. Predstavili smo jim dosedanje aktivnosti in načrte za v prihodnje, delili smo letake s programom delavnic in jih vabili, da nas obiščejo v Globasnici.

Več si lahko pogledate tukaj.